čips namesto seksa
Hja, in potem se pritožujem, ker se kopičijo kilogrami. In zdaj, ko je že čas za kopalke razmišljam, kje bi lahko kupila podoben ’skafander’, kot ga je imela Popajeva Oliva… Sicer sem si uspela kupiti prav spodoben tankini (do letos sploh nisem vedela, kaj je to), pa vseeno dvomim, da bom, če se nam bo le posrečilo kak dan pobegniti na obalo, uživala v radostih čofotanja v slani vodi.
Saj se trudim, da bi manj žrla, tu pa tam celo naredim kak komplet trebušnjakov (ki seveda nič ne zaležejo), pa nikakor ne zdrsnem pod tistih 70 kilc, ki grozeče bolščijo s tehtnice. Kako le, ko pa vsaj trikrat tedensko prekršim vsa pravila in se okrog 10h zvečer (ali kasneje) nabašem s prvo packarijo, ki mi pade pod roke, ko začnem brskati po kuhinji (in te packarije tudi naprej kupujem, neglede na to, da vem, kam to pelje).
Kje so lepi časi, ko sem zvečer pridno seksala in prijetno utrujena zaspala…
Miška bo julija ugasnila svojo prvo svečko. Čas teče. Partnerski odnosi se pa nekako nočejo ‘pošlihtati’. Zdaj dobro vem, kaj imajo v mislih tisti, ki trdijo, da so otroci najboljša kontracepcija… No, vsaj za ženske. Ali pa vsaj zame. Žal mi je, vendar me v trenutku, ko mi tik pred vrhuncem v posteljici zajoka dete, vse mine. On bi sicer nadaljeval točno tam, kjer sva končala, in to taisti trenutek, ko otrok po polurnem vekanju končno spet zaspi, jaz sem pa vsaj nekaj dni spet povsem neuporabna. Konec. Locked! Puščava. Namakalni sistem je odpovedal.
Še takrat, ko se dogovoriva, da bova malo sama, nikakor ne dobim varstva. Ko prosim mamo, če bi lahko zvečer popazila punci, ker bi midva šla nekam na večerjo, ali koncert, ali samo malo ven, ker bi bila midva malo skupaj, mi po vsaj petnajstminutnem molku pove, da je utrujena, pa da bi lahko šli jutri vsi skupaj na večerjo, ali pa enostavno, da imam vendar družino, kaj mi bo koncert. A je res tako, da s trenutkom, ko dobiš otroka, podpišeš pogodbo, da bosta odslej predvsem starša in spolne igrice do nadaljnega odpadejo? Kako zaboga pa vsi ostali mirno in predvsem pogosto seksajo, četudi imajo majhne otroke? Jaz ne morem. No, zdaj, ko je tudi Miška že večja, bom lahko včasih (dva do trikrat letno – milina!) za prenočitev otrok prosila taščo, ki ima kar se teh stvari tiče precej bolj normalen odnos kot moja ljuba mati, in bova lahko malo sama, vendar je to meni veliko premalo! Potrebujem čas s svojim možem. Kvaliteten čas, če hočem imeti kvaliteten zakon. UFFFFFA.
In potem smo zvečer vsi utrijeni, in on vstane ob 3h, ker pač tako zgodaj začne službo, zato ga spat odpeljejo kure, jaz pa nepotešena in tečna po/pred/med likanjem, pospravljanjem in gledanjem televizije žrem čips. Ali čokolado. Ali sendvič. Ali sir. Nekaj pač – po možnosti takega, da se mi sprošča veliiiiko insulina.
Najbrž je tudi to cena, ki jo moram plačati zato, da imam otroke. Cena, na katero pred petimi leti nisem niti pomislila. Nikakor pa se ne nameravam sprijazniti z mentaliteto ‘pametnih’ vaških gospodinj, ki zagovarjajo teorijo, da je poročeni materi mesto za štedilnikom in mora poskrbeti za svoj dom in svojo družino. Za svojo zunanjost in svoje potrebe se niti ne sme zmeniti. Če pa mož dobi ljubico, hvala bogu, vsaj njej ni treba na silo fafati pred spanjem, zaradi opravljanja dolžnosti žene. Vsaka poročena mati, ki ima manj kot 80 kilogramov in 5 cm narastka je najbrž cipa, ali pa vsaj neokusna nesramnica, ki vidno maltratira svojega moža. Dekolteja, dvodelnih kopalk ali krila nad koleni pa tako ali tako ne sme obleči nikoli več.
AaAaAaAAAAaaa!!!!!
Pretiravam, saj vem, počutim se pa natanko tako
Jutri, če bodo ljuba mati privolili, greva končno kako uro na randi! Komaj čakam! Že preverjam, katere zapeljive gatke še stlačim na zavaljeno rit…