mami-on-line

frustracije sproščam v medmrežje…

Arhiv za Junij, 2009


Pametnejša sem od lakote!

A ni tak slogan tiste nove reklame? Pametnejša, ja…

Danes sem njami njami odlične koruzne ploščice kupila.

Izgledajo kot rahlo rumeno obarvan stiropor z nekaj temnimi madeži… približno tako, kot če bi okrogel košček stiroporja pustil ležati na dežju in bi se ga malo prijela plesen, pa sosedov muc bi ga polulal…

In – najbrž ne bo nihče posebej presenečen – okus imajo prav tako po plesnivo poscanem stiroporju!!! Ne morš da verjameš.

Bljak. Sem se potrudila, pa probala enega ‘brez’. Pa sem na drugega namazala sirček, da bi bilo vse skupaj nekoliko bolj všečno. Pa sem na tretjega dodala še dva koščka salame. No, ta tretji je bil že ALMOST užiten.

V glavnem, jaz s tem že ne bom hujšala.

Sicer pa so družinske finance že tako na psu, da bomo začeli živeti od kruha in vode, pa bomo shujšali.

AAAAAAA, čisto sem na tleh :( Nič ne gre tako, kot sem bila splanirala. Uffffffa.

Upam, da me bo ta čudna slabovoljna nestrpnost kmalu minila. Če ne prej s prehodom v julij, ko bo poračun elektrike plačan, ko grem v službo, Miška v vrtec in bo najhujše že mimo.

  • Share/Bookmark

Things

Ja. Stvari. Vse tiste malenkosti, ki se vztrajno nabirajo po vseh kotičkih hiše, brez katerih je nemogoče živeti.

A si sploh kdo lahko predstavlja življenje brez :

- Rož. V okrasnih lončkih, ki se tu pa tam zamenjajo, ker so eni TAAAAAKO lušni v akciji v Merkurju, pa malo je treba dnevno sobo z novimi barvnimi toni razvedrit… Stari lončki pa dobijo bodisi novo rožico, bodisi novo uporabnost in tako postanejo zbirališča novih drobnih STVARI

- kipcev, vazic, škatlic in okrasnih svečk, ki ste jih v zadnjih 10ih letih prejemali ob vseh mogočih praznikih, pa so vam v bistvu zelo všeč in jih nikakor ne morete zavreči, neglede na to, da se na njih nesramno nabira prah

- knjig, revij, albumov in katalogov

in če imate v hiši moškega

- kablov, kablov in še malo kablov, ki povezujejo vse mogoče elektronske gadgete različnih velikosti, na katerih veselo gorijo raznobarvne stand-by lučke in za katere pravzaprav ne veste natančno za kaj se že uporabljajo (ne vem sicer, kakšni moški živijo pri vas, ampak pri meni doma se ponoči vse sveti)

in če imate po neverjetnem naključju tudi otroke

- VELIKOOOOO igrač vseh oblik, materialov in velikosti, ki se znajdejo na povsem nenavadnih mestih – od stopnišča (da si skoraj zlomite vrat, ko se spotaknete ob Nodijev supercar), do WC školjke (v kateri sedi premočen plišasti telebajsek, ker ga je lulat, pa je noter padu), da skrivališč pod kavči, omaricami in hladilnikom ne omenjam

- stolčkov (za sedenje, hranjenje, igranje…), stajic, hojc, raznobarvnih škatel in vreč za igrače, vozičkov, triciklov, mizic, šotorčkov, itd itd

Hmmm,

da ne omenjam, da je nemogoče prebroditi življenje brez špangic Hello Kity, žogice s princeskami, krožnika z medvedkom Pujem, jedilnega pribora Tom & Jerry in odejice z račkami.

Ali pa brez vseh tistih posod in posodic, ki do zadnjega kotička napolnijo kuhinjo.

Ali brez treh vrst šampona in zobne paste, ter raznih regeneratorjev, mehčalcev, dišav, balzamov, mask ipd.

In potem vse te REČI pridno pospravljam in prestavljam in iz njih brišem prah. In vsake kvante kaj odnesem celo na podstrešje. Tu pa tam tudi kaj podarim. Stran pa ne mečem. NE, to pa ne!

In se sprašujem, kolikšen procent vse te krame ZARES potrebujem.

In si obljubim, da bom pa zdaj enkrat RES naredila čistilno akcijo in pometala stran vsaj figurice iz Kinder jajčkov.

Pa še isti dan v trgovini zagledam TAKOOOO cute pladenj za kavo, pa matching podstavke. In potem še ene špangice Hello Kity…

Nepoboljšljiva :(

  • Share/Bookmark

čips namesto seksa

Hja, in potem se pritožujem, ker se kopičijo kilogrami. In zdaj, ko je že čas za kopalke razmišljam, kje bi lahko kupila podoben ’skafander’, kot ga je imela Popajeva Oliva… Sicer sem si uspela kupiti prav spodoben tankini (do letos sploh nisem vedela, kaj je to), pa vseeno dvomim, da bom, če se nam bo le posrečilo kak dan pobegniti na obalo, uživala v radostih čofotanja v slani vodi.

Saj se trudim, da bi manj žrla, tu pa tam celo naredim kak komplet trebušnjakov (ki seveda nič ne zaležejo), pa nikakor ne zdrsnem pod tistih 70 kilc, ki grozeče bolščijo s tehtnice. Kako le, ko pa vsaj trikrat tedensko prekršim vsa pravila in se okrog 10h zvečer (ali kasneje) nabašem s prvo packarijo, ki mi pade pod roke, ko začnem brskati po kuhinji (in te packarije tudi naprej kupujem, neglede na to, da vem, kam to pelje).

Kje so lepi časi, ko sem zvečer pridno seksala in prijetno utrujena zaspala…

Miška bo julija ugasnila svojo prvo svečko. Čas teče. Partnerski odnosi se pa nekako nočejo ‘pošlihtati’. Zdaj dobro vem, kaj imajo v mislih tisti, ki trdijo, da so otroci najboljša kontracepcija… No, vsaj za ženske. Ali pa vsaj zame. Žal mi je, vendar me v trenutku, ko mi tik pred vrhuncem v posteljici zajoka dete, vse mine. On bi sicer nadaljeval točno tam, kjer sva končala, in to taisti trenutek, ko otrok po polurnem vekanju končno spet zaspi, jaz sem pa vsaj nekaj dni spet povsem neuporabna. Konec. Locked! Puščava. Namakalni sistem je odpovedal.

Še takrat, ko se dogovoriva, da bova malo sama, nikakor ne dobim varstva. Ko prosim mamo, če bi lahko zvečer popazila punci, ker bi midva šla nekam na večerjo, ali koncert, ali samo malo ven, ker bi bila midva malo skupaj, mi po vsaj petnajstminutnem molku pove, da je utrujena, pa da bi lahko šli jutri vsi skupaj na večerjo, ali pa enostavno, da  imam vendar družino, kaj mi bo koncert. A je res tako, da s trenutkom, ko dobiš otroka, podpišeš pogodbo, da bosta odslej predvsem starša in spolne igrice do nadaljnega odpadejo? Kako zaboga pa vsi ostali mirno in predvsem pogosto seksajo, četudi imajo majhne otroke? Jaz ne morem. No, zdaj, ko je tudi Miška že večja, bom lahko včasih (dva do trikrat letno – milina!) za prenočitev otrok prosila taščo, ki ima kar se teh stvari tiče precej bolj normalen odnos kot moja ljuba mati, in bova lahko malo sama, vendar je to meni veliko premalo! Potrebujem čas s svojim možem. Kvaliteten čas, če hočem imeti kvaliteten zakon. UFFFFFA.

In potem smo zvečer vsi utrijeni, in on vstane ob 3h, ker pač tako zgodaj začne službo, zato ga spat odpeljejo kure, jaz pa nepotešena in tečna po/pred/med likanjem, pospravljanjem in gledanjem televizije žrem čips. Ali čokolado. Ali sendvič. Ali sir. Nekaj pač – po možnosti takega, da se mi sprošča veliiiiko insulina.

Najbrž je tudi to cena, ki jo moram plačati zato, da imam otroke. Cena, na katero pred petimi leti nisem niti pomislila. Nikakor pa se ne nameravam sprijazniti z mentaliteto ‘pametnih’ vaških gospodinj, ki zagovarjajo teorijo, da je poročeni materi mesto za štedilnikom in mora poskrbeti za svoj dom in svojo družino. Za svojo zunanjost in svoje potrebe se niti ne sme zmeniti. Če pa mož dobi ljubico, hvala bogu, vsaj njej ni treba na silo fafati pred spanjem, zaradi opravljanja dolžnosti žene. Vsaka poročena mati, ki ima manj kot 80 kilogramov in 5 cm narastka je najbrž cipa, ali pa vsaj neokusna nesramnica, ki vidno maltratira svojega moža. Dekolteja, dvodelnih kopalk ali krila nad koleni pa tako ali tako ne sme obleči nikoli več.

AaAaAaAAAAaaa!!!!!

Pretiravam, saj vem, počutim se pa natanko tako :(

Jutri, če bodo ljuba mati privolili, greva končno kako uro na randi! Komaj čakam! Že preverjam, katere zapeljive gatke še stlačim na zavaljeno rit…

  • Share/Bookmark