mami-on-line

frustracije sproščam v medmrežje…

Arhiv za April, 2009


Energy low

Kdaj sem zadnjič pisala? (Se Mami sprašuje, praskajoč se po glavi)

Dragi moj, moj kazalec za energijo je konstantno na rdečem. Ne znese mi, da bi zlezla na zeleno.

Saj ni potrebno, da ponovno razlagam, koliko viroz smo ‘preboleli’ v zadnjih treh tednih, najbrž nikogar ne zanima, kakšni izpuščaji nastanejo pri osemmesečnih otrocih, ali kakšne so motnje spanja pri bolnih malčkih, ali kako je najbolje malega nadobudneža prepričati, da pogoltne nič kaj okusen (pravzaprav vse prej kot to) sirup, vsekakor pa ni okusno pisati o prebavnih motnjah…

Poleg tega je na Kras pripotovala pomlad. Razpakirala je kufre in se udobno namestila na mojem borjaču. S sončnimi žarki me je dražila skozi okno, ko sem vsa polomljena ždela na kavču z obema dekletoma v naročju in med smrkanjem, javkanjem in merjenji vročine klela, ker me zunaj čaka še veliko tistega tako pričakovanega dela z zemljo in rastlinami…

No, saj vrt sem celo uspela prekopati (v tistih uricah, ko je bil Tati doma, da je on posedal v hiši s puncami – naslednji izziv bo organizacija časa samo za naju). Pa radič, solato, redkvico, korenje, peteršilj, čebulo, rukolo in krompir sem tudi posejala/posadila. Večina celo že prav lepo poganja!

Tudi okrog hiše že marsikaj lepo raste. Vrtnice bodo vsak čas zacvetele, španski bezeg (katerega sem posadila lansko leto) nakazuje prva dva cvetova, tulipani, hijacinte in narcise so pa že skoraj odcveteli. Češnji, figa in ribez so se lepo prijeli in bohotno poganjajo, celo jagode so se že lepo razrasle in komaj čakam, da bodo tudi zacvetele.

Tudi motor že lepo prede. Dva izleta po Krasu v preteklem mesecu, danes pa malo po Gorenjski – trikrat letos me je Tati pocrkljal s prijetnimi vožnjami :)

V glavnem, veliko stvari smo pognali v tek, življenje se prebuja, dela je ogromno, načrtov še več.

Le energija je še vedno na rezervi. Tako rada bi se zagnala v to pomlad, zadihala s polnimi pljuči in začela končno zares uživati v vsem, kar me trenutno obdaja – in tega ni malo – pa se vsako jutro dve uri skupaj sestavljam, ker me vse boli in se komaj premikam… in potihem prosim za dva dni toplic samo zame – z jakuzijem, masažo in dobro knjigo. A ja, pa vsaj 15 ur spanja.

Sicer pa gre v torek Mucka končno spet v vrtec in bom imela malenkost več časa za sprehode in vrtičkarstvo – z eno roko se da narediti marsikaj, če sta pa obe polni otročadi, je pa še tako enostavno opravilo kot je kuhanje kave pravi pravcati izziv ;)

Ampak se da. Ta teden sem dokazala, da zmorem skuhat kavo tudi če imam obe v naročju! Ha!

  • Share/Bookmark