Okus po hitrosti
Včeraj zvečer so na Tv SLO 1 predvajali dokumentarec meseca z naslovom Okus po hitrosti. No, ja, saj dejansko je vse, kar so pokazali res, vendar pa vseeno nisem preveč zadovoljna.
Po ogledu dokumentarca je moja mama prepričana, da sva oba z Tatijem kronična alkoholika, da jaz na motozborih plešem striptease ter da bo Tati najkasneje v dveh letih podlegel poškodbam ob motoristični nesreči, ali pa bo po najboljšem možnem scenariju ostal brez noge. Tam imajo itak celo skladovnico nog, ki čakajo na motoriste…
Ali ne bi bilo pametno vsaj omeniti, da so (smo) ljudje, ki imamo radi motorje in svet, povezan z njimi tudi čisto normalni ljudje, z otroci, vrtovi, službami, da hodimo na povsem navadne piknike, pečemo potico, barvamo pirhe, z otroci zaplešemo ringaraja in razpravljamo o povsem enakih stvareh kot stare mame, učitelji, zavarovalničarji, zagrizeni kolesarji, jodlarji in vsi ostali tipični Slovenci?
Je pa res, da vonj po usnju in veter v laseh (pa tudi povsod drugod) imajo svoj, čisto poseben čar
22.04.2009 12:10
se strinjam…ko nardim kosilo, se vsedem na motor in grem