mami-on-line

frustracije sproščam v medmrežje…

Arhiv za Januar, 2009


Maček Muri

No, koooooončno!

Danes je pa bil en normalen dan, brez neprijetnih presenečenj (če odmislim račun na blagajni pri najboljšem sosedu) in negativne karme.

Tati je šel v službo ob človeški uri (6.30), in to s ‘taksijem’, tako, da sem imela avto!!! In ker je bil dež, in ker je imela prijateljica, ki bi načeloma lahko šla z mano, obiske, sva z Miško odšli sami na ogled izložb in sprehod po oropanih trgovinah, kjer se končujejo razprodaje. V mesto! HA!

Parking v parkirni hiši. Ne zebe, ne dežuje.

Punco v sling, torbo na ramo in gremo! V bistvu sva iskali adidaske za Tatija, ki ima naslednji teden rojstni dan, pa takšnih, kot jih on želi niso imeli v nobeni od petih trgovin, ki sicer prodajajo Adidas… zase bi našla marsikaj, prav zares, četudi je že vse razprodano in ostaja le ‘nezanimiva’ roba…. Pa sva pogledali še vse trgovine ki ponujajo otroške zadevice, par malenkosti celo kupili, poklepetali s prijazno trgovko, srečali mamino bivšo sošolko, prevonjali trgovino s parfumi in opazovali gospe, ki so prihajale iz frizerskega salona…

AaAaAaAaaaa, sem si predihala glavo, tisti stolpec, pod katerim piše energy se je nafilal do vrha in sveti prijetno zeleno; barve, vonji in glasovi so iz mene pregnali slabo voljo preteklih tednov in prav prešerne volje sva se že ob 12h odpravili domov. Pa naj še kdo reče, da sem zahtevna! 25 Evrov in dobri dve uri v nakupovalnem centru, pa sem čisto ozdravela. Še sinusi so se skoraj povsem spucali in lahko že diham skozi nos :) Ni kaj, POTREBUJEM malo vrveža, sem živela 11 let v Ljubljani, pa mi je zvok čebelnjaka zlezel pod kožo.

Na poti domov ni bilo na cesti nobene upokojenke (mogoče zaradi dežja, mogoče ker je penzija že usahnila), Miška je zadremala, jaz sem pa skupaj z Neco na ves glas tulila Mačka Murija.

Doma sem še spekla kruh, pospravila, pojedla včerajšnje ostanke zelenjavne mineštre, nahranila Miško, mimogrede dobila varstvo zanjo (HVALA BRATEC), da sem lahko šla po Mucko v Lotec, se zmočila do kosti, ko sva tistih 200 metrov od vrtca do doma skušali pravilno držati dežnik (vsaka svojega pravzaprav), pa je njenega medtem tudi veter ukradel in ga odnesel na njivo, pa ni ubogal, ko sva ga (dežnik) klicali, naj se vendar vrne, saj bo bunda čisto mokra…

In smo še malicali, pa lulali in delali klobaso v obe kahlici, pa se preoblačili in plesali, potem smo vse tri odšle po Tatija, pa k ‘unmutadobremu’ sosedu, pa doma večerjo na hitro pacat (jajčka z sirom in pršutom, pa un kruh od prej je bil še malo mlačen, pa olive in pivo)…

In zdaj že vsi člani moje družine spijo.

Jaz pa sem končno zadovoljna z dnevom, ki je za mano.

Tudi zaradi Mačka Murija :)

Lahko noč pa lepe sanje,

Mami

  • Share/Bookmark

Sonček je šel spat

… in je zunaj TRDA tema.

Res, ker je oblačno, oz. dežuje in ni ničemer podobno.

Ampak spet ni bilo nič kaj od dneva :(

Kavo sem zjutraj sicer res v miru spila, pa se je kmalu začela akumulacija slabe volje. Tati je klical iz Italije, ker je zgubljal živce in ves zaspan postopal pred fabriko, kjer naj bi razkladal, pa mu je ena prijazna punca povedala, da imajo danes inventuro in začnejo delat šele ob 15h. Z drugimi besedami – ob 3:30 je štartal brez potrebe. Lahko bi bil spal do 8h, peljal Mucko v Lotec, spil kavo in počasi odropotal od doma, tako je pa postopal sredi nikjer od 8h zjutraj do 3h popoldan… potem pa še na naklad in če bo vse v redu (ne bo zastojev na avtocestah), bo doma enkrat po 22.30.

Moji sinusi tudi nočejo popustiti in me še naprej pridno maltratirajo, čeprav se že ves dan krvavo borim s pomočjo materine dušice, evkalipta, poprove mete, medu, limone, žajblja, etanola, paracetamola…

Mucko je iz Loteca pripeljala nona, ker je deževalo in medve z Miško nisva mogle z vozičkom ponjo. Potem si je pa zaželela, da gre k nonici še spat, in, če sem prav poštena, nisem imela prav nič proti, ker je zadnje čase ponoči konkretno nemirna in posledično jaz slabše spim.

Pa smo spakirali pižamo, kahlico in flašo za mleko.

In zdaj sva z Miško sami, zunaj je tema, Maca spi na kavču, sinusi nabijajo in kup cunj me čaka, da se končno spravim likat.

Upam, da ne zaspim, preden pride Tati. Pa še nekaj mu moram skuhat. Pa ne vem kaj.

Mogoče bo pa jutri pozitiven dan.

Drži pesti.

Mami

  • Share/Bookmark

Dobro jutro!

Pravijo, da se po jutru dan pozna…. nnjaaaa…. upajmo, da se bo tale obrnil na boljše.

Tati se je odpeljal v službo ob 3:30 (točen kot vedno), Maca si je pa zamislila, da je čas za njen zajtrk… Pa sem jo odnesla dol, ji natresla pet briketov, šla lulat in se spet zamotala v tisto mehko dormeo dekco, vsa blesava, zaspana in do amena prehlajena.

Ob 6h smo pa vstali. Miška je postala lačna in je čisto razumljivo zahtevala jutranji tetrapak mleka (beri: desnega), Mucka je pa istočasno zahtevala mamino naročje in cvilila in ihala in ohala, tako, da se je Miška čisto prebudila (drugače bi v polsnu pocmokala njen zajtrk in mirno odsanjala še ene dve urci). Pa sem se odkašljala, odsmrkala v plenico na nočni omarici, za gate zataknila mobitel, v naročje vzela Miško in poskušala Mucko prepričati, da gre po stopnicah dol sama, da ji bom potem dala bombon (v sili nekdo nekaj žre, al kako je že tisto?). Nobena od punc ni padla, niti telefon ni zdrsnil skozi hlačnico, ne boš verjel…

In tako smo bili uro in pol prezgodaj pokonci… Kot hudo zaspan kup nesreče sem sedela na kavču, z puncami vsako na svojem kolenu, suhimi usti in polnim nosom. Pesmice bi pomagale, pa iz mojega grla ni hotela priromati nobena…

Pa sem ju le odložila (protestom in cviljenju navkljub), se odhrkala kot stari kadilci, ter požrla en lekadol.

Mucka : ‘MAmi, si bolna?

Mami: ‘ja’

Mucka: ‘A popiham, da bos ozdlavla?’

Mami: ‘ja’

Mucka: piha po čelu, pa po vratu, pa boža po licih  ‘‘A si zdaj bolsa?’

Mami: ‘ja’

Mucka: ‘A si zdlava? A bo zdej dedek mlaz dudo nazaj plnesu?’

Mami: ‘ne’

Mucka:’ A se malo popiham?’

….

Pa je prišla teta in jo odpeljala v Lotec (beri: vrtec).

In je počasi še Miška ugasnila za kako urco. In sem si skuhala kavo.

In se dan obrača na boljše :)

se bereva,

Mami

p.s. Siničkam moram kupiti hrano, so vse zmazale…. pričja krmilnica je prazna.

  • Share/Bookmark

Ne-strpnost (napisano v sredo)

Že v torek (včeraj) sem resno razmišljala o svoji lastni strpnosti, ki me je tekom dneva iz številnih razlogov skoraj povsem zapustila, danes pa sem med gledanjem poročil vseeno ugotovila, da sem konec koncev kar precej strpna.

Suma sumarum.
V torek sem se (ker sem po precej dolgem času končno imela doma avto) z Miško odpravila po nakupih v Gorico – seveda sem imela s sabo listek in kupila natančno to, kar je na listku pisalo…. sem pred nekaj meseci ugotovila, da, v kolikor sem pač brez denarja, že na listek napišem kak priboljšek, tako me potem v trgovini, na licu mesta, ne zagrabi nakupovalna mrzlica in ne napolnim vozička s stvarmi, ki jih ne potrebuje niti moja shramba, še manj pa moja debela rit…. khhmmmm, khmmmm… no, ja, torej… to sploh nima veze s tem, kar sem hotela povedat….
Odpravila sem se torej v Gorico. Preizkus moje strpnosti se je začel že na rondoju v Rožni dolini, ko je na lepem, sredi križišča, sicer na notranjem pasu, kar je zame, ki vozim po notranjem pasu še bolj neprijetno, ustavila ena italijanska tetka v krepko zrelih letih v obtolčenem a največ leto dni starem Yarisu. Odločila se je pač, da bo šla rikverc in nazaj tja, od koder se je pripeljala… No, ja, k sreči ob 9.30 ni veliko prometa, pa se mi je vseeno dozdevalo, da sočne kletvice spušča večina tistih, ki so se ji morali umikati….
Ko sem opravila en nakup, in sem se spokala v naslednji nakupovalni center, sem pred obhodom polic zavila še na toaleto, da se olajšam, umijem roke, podojim in previjem MIško, ter se tako mirno podam v potrošnjo in vrste pri blagajnah. WC je bil seveda posran okrog in okrog, in, oprostite, če ne izbiram besed, vendar sem resnično popizdila in preklela vse fine dame, ki nevemkakozaboga uspejo drek spravit na zadnjo stran školjke in se poscati pod vrata!!!!!!! Drage gospe, a res ne znate uporabljati papirja, vode in osnovnih manir?!?! A ne bi raje za sabo pustile školjke takšne, kot bi jo rade tudi dobile, ko bi vas malce lulat???? A res nihče več nima nobenega spoštovanja do nikogar in ničesar?!?!?!
Uffffa! Pa sem si vzela 10 minut časa, da sem spucala WC, si temeljito umila roke – 3 x, in se končno kulturno polulala.
Naslednja stvar, ki me je pogrela, se je zgodila med čakanjem v vrsti pred blagajno. Gužva je bila kar poštena, poleg tega so večinoma vsi vnovčevali neke kupone in bone ipd, tako, da se je vse skupaj resnično premikalo počasi. Pač. Počakaš, a ne? NEEEEEEE, če si debilna bakica z dve coli debelo ketno okol vratu in s pelcmantlom, se enostavno vrineš pred mamico z dojenčkom, in jo potem še napizdiš – češ, jaz sem stara, pa me noge bolijo, vi, ta mladi ste brez kulture!
Hmmmm, prisežem, da me je resnično imelo, da bi ji eno primazala… Pa ji nisem, Ker sem baje strpna. In sem se ji nasmehnila ter ji prijazno pokazala, kje je vrsta, ter se mimo nje postavila na svoje mesto pri blagajni. Nekaj je še momljala za mano, pa sem se odločila, da me ne gane.
Ko sem se vračala domov, je pred mano vozila spetnekaitalijanskabakica – najbrž sestrična od one iz rondoja, pa me to, da gre njen avtek (tokrat panda nedefinirane barve, z nedelujočo lučjo in polprazno gumo) bolj na olje kot na bencin, niti ni preveč zmotilo – čeprav je začela že ta mala kašljati…., pač pa sem se pojezila, ko sem se ji skoraj zabila v rit (ja, vem, varnostna razdalja – če je ne bi imela, bi tistega SKORAJ ne bilo), ker je teta zagledala policiste in stopila na zavoro, ter nadaljna 2 kilometra vozila cca 43 km/h (omejitev 70), za vsak slučaj.
PROSIM, NAJ NEKDO ITALIJANSKIM NONAM POBERE IZPITE. In avtomobile.
No, kot sem že uvodoma povedala, sem kasneje doma razmišlala o tem,koliko smo/sem strpni/nestrpni, ter zakaj je tako, kot je, zakaj se nihče več na nikogar ne ozira?

Danes sem gledala (ja, celo poročila uspem kdaj pogledati) , kakšna je bila situacija na cestah – no, saj veste, sneg, pa led, pa cesta služba je nesposobna, pa un kamijonist je zdrsnil s ceste, pa je valda cestna kriva, pa kazni ne bo plačal…. LJUDJE, halooooooo!!!! Me prav zanima, če je kdo pomislil, kako je onemu, ki 24 ur presedi za volanom pluga, ali pa, če se je kdo odpravil na cesto zavedajoč se, da bo gužva, pa da bo šlo počasi, pa da bi si kdo termus čaja nesel s sabo in ga morebiti še komu ponudil…. Da o zimskih gumah ne trošim besed….
Saj, vem, to se ne dogaja. To bi se zgodilo samo v mojem svetu :(
Včasih, ko se ljudje nismo vozili 100 in več kilometrov v službo, in je imela avto le vsaka druga družina, se nihče ni jezil ali obremenjeval, če kak dan vse skupaj ni bilo vozno. Nihče ni nikogar zmerjal in delodajalci so razumeli, da lahko delo prestavimo tudi v nižjo prestavo, pa bo še vedno šlo naprej….
A je res svet tako zelo podivjal v svoji hitrosti, da strpnosti – in s tem spoštovanja enostavno ni več?
Škoda. Tako lepo bi bilo, če bi ljudje samo malo popuščali in vsaj včasih pogledali okrog sebe…

Hvala bogu je še nekaj takih ljudi…. Da še verjamem, da je vredno vzgajati otroke v poštene in strpne odrasle.

  • Share/Bookmark

Sinusi

Naj ti opišem moj pretekli teden – na kratko:

Tati je prišel domov spat samo v ponedeljek, pa še to ves navdušen, ker ga do petka ne bo, kar pomeni, da sem morala poleg pedenanja Miške in Mucke – beri : hranjenje, čiščenje pol bajte, kopanje, priprave na spanje, uspavanje…, štimat še njegovo popotnico za v kamijon, saj nam družinski proračun ne dovoljuje, da bi hodil po špežo v trgovino, saj pri nakupih hrane resnično nima mere…. (ni tako grozno, kot se sliši – ne tisto s proračunom, niti tisto z njegovo mero, približek pa je vendarle dober). Ker je pri hiši trenutno samo en avto, sem se še z bratom dogovorila, da ga je precej zgodaj zjutraj zapeljal do kamijona, tako, da sem imela ves teden avto na razpolago jaz. Juhuhu!

Pa je Mucko v vrtec zjutraj vseeno zapeljala soseda (kaj bi jaz brez nje), midve z Miško sva se pa odpravili po nakupih… (nekaj več o tem sem zapisala nekje drugje, pa bom še sem prilimala tisti zapis)… Dan so mi pokvarile italijanske penzijonistke, popoldan se je pa itak obrnil v trenutku, kot vedno, ko smo me tri doma same. Da ne omenim, da ima tudi Maca zadnje čase neke prebliske (pa naj še kdo reče, da se sterilizirane mačke umirijo….gggrrrr). Saj veš, malica, pa kocke, pa ena knjigica, nato druga, pa risati in pesmice prepevati, pa cviljenje in crkljanje, pa vsaka na svojem kolenu, pa mleko je šlo čez… vsakodnevna rutina. No, vsaj rutino za spanje imamo kolikor toliko dobro vpeljano, tako, da sem po 21.30 končno lahko zlikala, pa posodo in posledično kuhinjo počedila, pa se stuširala in umila glavo… za britje in razne lepotne kurice mi pa itak vedno zmanjka tako časa kot energije…

Sreda. Ob 11h so me klicali, naj pridem v vrtec, ker ima Mucka menda vodene koze. ITAK, da jih ni imela. A je bila do petka lepo doma, za vsak slučaj. So far nič narobe. Narobe je to, da nisva smeli ven, ker če bi slučajno res imela koze, ali pa bognedaj še kaj hujšega, bi se lahko še kdo nalezel… Torej, zadnji sončni dnevi preživeti v dnevni sobi s hiperaktivno dveletnico in petmesečnim dojenčkom. fensi.

Jaz pa avto doma, pa že vse zmenjeno, da bova z Miško šle do knjižnice, pa mogoče k frizerki, pa s kolegicami mamicami na sprehod…. Res, ampak čisto zares nimam sreče :(

V petek smo se vse lepo v avto spakirale in šle po Tatija – in do zdaj (nedelja zvečer) nisem šla ven. Kar naprej samo nekaj pospravljam, čistim, kuham, kruh pečem, kašice miksam, mandarince lupim, pa kahlice praznim in pleničke menjujem… pozabila sem še dojenje, pa kopanje in velikooooooo igranja. Za Mami pa ni več nobenega časa….

In včeraj sem ze povrh vsega zbudila vsa prehlajena, zamašena in vročična, kar definitivno ni pripomoglo k izboljšanju moje volje…. Ufffffa. Se trudim, se trudim. Močno se trudim.

Še to! Ta teden se je Mucka končno navadila kahlice (vsaj za lulanje), Miška je pa dobila prvi zobek!!

In vsaka mamica ve, da to nista tako samoumevni in enostavni zadevi…

Evo, za začetek…. saj ne bom vedno tako srborita, a sem to rajžo resnično straaaašno utrujena in bi mi zelo prav prišlo trepljanje po rami….

Ostani v cvetju,

Mami

p.s. dodajam torkov ’spisek’

  • Share/Bookmark