So večeri, ko sem tako sama…
Včasih, ko je za mano nekaj napornih dni, ko mi ure zaradi različnih dejavnikov bežijo skoraj izključno za štirimi stenami, ko sta punci tako ali drugače napornejši kot navadno, ko on prespi v kamijonu, ponavadi nekje sredi Italije, … včasih sem zvečer utrujena. In tako sama.
Včasih pogrešam samo to, da mi zvečer, ko punci zaspita, skuha ‘švoh kafe’, ali pa čaj z medom, če potožim, da se ne počutim najbolje. Manjkajo mi njegovi povzetki dni, ko se nisva videla. Vsi tisti prevoženi kilometri, z detalji okvar, dogajanj, nakladov in papirologije, ki me v bistvu sploh ne zanimajo… pa ga je lepo poslušati.
Pogrešam njegovo prisotnost v hiši, ki se mi ob takih večerih, kot je današnji, zdi prevelika zame. Prevelika in prepolna obveznosti. Iz malih stvari, ki načeloma izpuhtijo v vsakdanji rutini, in se same od sebe opravijo med smehom in igro, se nakopiči ogromno dela, ki me čaka, ko bi najraje šla spat…
…
No, tole se bere precej hudo… Ni mi hudo, ne bo me konec, je pa res, da sem utrujena. Dva dni slabosti, dva otroka povprečne starosti16 mesecev, nekaj strojev umazanih cunj in polna kuhinja posode. Pa izpuhti še tisto malo energije iz rezerve… Miški je treba narediti 2 x dnevno kašico, ene 3 x jo je treba podojit, Mucka medtem neprestano cvili in javka, ter se medtem parkrat spotakne in posledično tuli kot jesihar in zahteva naročje, neglede na to, da se Miška pravkar doji, pa je treba z eno roko kuhat, z drugo lupit mandarino, s tretjo brisat polit sok po kuhinjskih tleh, s četrto listat knjigo o zajčku Matevžu – tisto pri zdravniku, s peto božat in s šesto pobirat ropotuljice, ki letijo iz Miškinega stolčka… Ja, pa prepevat je treba zraven. In potem obe skopat, namazat, povit, preobleč, uspavat… In hkrati naj bo hiša čista, urejena, in pospravljena.
Tako se odplazi dan, meni je še vedno malo slabo, pa na srečo nimam časa misliti na to, in se zato želodec uredi sam od sebe. Kaj sem danes jedla? Na tisti liter Coca cole sem vrgla še dva kosa kruha, en sirček in poslinjen kos hruške. No, ta hruška ni bila najboljša ideja, pa mi je bilo škoda vreči stran…
Tako zelo, zelo, zelo rada bi zdaj spila tisto njegovo kavo ter za 5 minut izginila v toplem objemu…
