mami-on-line

frustracije sproščam v medmrežje…

Arhiv za Januar, 2009


Nedoslednost

ali res ne gre drugače?

Preden se zabubim v kavč in grem brat eno od knjig, ki mi jih je prijazno nakupčkala bivša cimra – knjižničarka, upajoč, da bom prebrala vsaj 20 strani preden me pobere…

naj se še malo pojezim na najine starševske (ne)sposobnosti….

Mucka je končno spala celo noč v svoji posteljici, brez zbujanja in brez DUDE (odnesel jo je Dedek Mraz in v zameno prinesel mucho preveč daril). Bila je sicer nepokrita in nogice so ji gledale skozi rešetke…, a spala je lepo sama. Pa sva midve z Miško po porodu nekaj mesecev spali v dnevni sobi (Miš v svojem košu, jaz na kavču) in je bilo Tatiju v veliki postelji dolgčas in je začel Mucko jemati k sebi….

In danes imamo problem.

Naša velika princeska ihti in javka, pa cvili in milo joka, če je v svojem gnezdecu slučajno kdaj več kot dve uri. Pa jo boli uho, pa očke, pa zobek, grlo, trebušček… pa jo je strah teme, in kaj vem kaj še vse. Začela je tudi glasno sanjati, se pretirano premetavati in neznosno cviliti povsem brez razloga. Posledično se prebudi še mala buba in zabava je popolna.

Vse to si sicer lahko ‘prišparam’ tako, da grem spat ob pol desetih, jo vzamem k sebi in se trudim spati z njo nekje na mojem trebuhu, pod pazduho ali na glavi. V tem primeru spi in se oglaša le ko se v sanjah z nekom sporeče, ali če se slučajno z glavo nekam udari – kar je glede na to, da sekundo ne miruje – niti ko spi – popolnoma vsakdanje in normalno….

In to me STRAŠANSKO jezi.

Pred dobro uro se je pesem začela. Najprej sem se skušala pogovoriti. Potem sem bila stroga. Sledilo je božanje – ker besedi ‘boli’ v paketu z velikimi solzami pač ne znam obrniti hrbta, končalo se je pa tako, da je šel Tati spat in jo vzel pod svojo odejo, kjer je vse nemudoma nehalo boleti…

Kaj je prav in kaj narobe? Vem, da mi tako kot je, ni všeč. Ker neprestano popuščava – zaradi ljubega miru.

In potem se zalotim ob misli, da sem nesposobna :(

Grem se vsaj pol ure s knjigo kujat.

Mami

  • Share/Bookmark

So večeri, ko sem tako sama…

Včasih, ko je za mano nekaj napornih dni, ko mi ure zaradi različnih dejavnikov bežijo skoraj izključno za štirimi stenami, ko sta punci tako ali drugače napornejši kot navadno, ko on prespi v kamijonu, ponavadi nekje sredi Italije, … včasih sem zvečer utrujena. In tako sama.

Včasih pogrešam samo to, da mi zvečer, ko punci zaspita, skuha ‘švoh kafe’, ali pa čaj z medom, če potožim, da se ne počutim najbolje.  Manjkajo mi njegovi povzetki dni, ko se nisva videla. Vsi tisti prevoženi kilometri, z detalji okvar, dogajanj, nakladov in papirologije, ki me v bistvu sploh ne zanimajo… pa ga je lepo poslušati.

Pogrešam njegovo prisotnost v hiši, ki se mi ob takih večerih, kot je današnji, zdi prevelika zame. Prevelika in prepolna obveznosti. Iz malih stvari, ki načeloma izpuhtijo v vsakdanji rutini, in se same od sebe opravijo med smehom in igro, se nakopiči ogromno dela, ki me čaka, ko bi najraje šla spat…

No, tole se bere precej hudo… Ni mi hudo, ne bo me konec, je pa res, da sem utrujena. Dva dni slabosti, dva otroka povprečne starosti16 mesecev, nekaj strojev umazanih cunj in polna kuhinja posode. Pa izpuhti še tisto malo energije iz rezerve… Miški je treba narediti 2 x dnevno kašico, ene 3 x jo je treba podojit, Mucka medtem neprestano cvili in javka, ter se medtem parkrat spotakne in posledično tuli kot jesihar in zahteva naročje, neglede na to, da se Miška pravkar doji, pa je treba z eno roko kuhat, z drugo lupit mandarino, s tretjo brisat polit sok po kuhinjskih tleh, s četrto listat knjigo o zajčku Matevžu – tisto pri zdravniku, s peto božat in s šesto pobirat ropotuljice, ki letijo iz Miškinega stolčka… Ja, pa prepevat je treba zraven. In potem obe skopat, namazat, povit, preobleč, uspavat… In hkrati naj bo hiša čista, urejena, in pospravljena.

Tako se odplazi dan, meni je še vedno malo slabo, pa na srečo nimam časa misliti na to, in se zato želodec uredi sam od sebe. Kaj sem danes jedla? Na tisti liter Coca cole sem vrgla še dva kosa kruha, en sirček in poslinjen kos hruške. No, ta hruška ni bila najboljša ideja, pa mi je bilo škoda vreči stran…

Tako zelo, zelo, zelo rada bi zdaj spila tisto njegovo kavo ter za 5 minut izginila v toplem objemu…

  • Share/Bookmark

Zbiram nasvete za boj proti virusom

Pozdravljen,

evo. SPET sem bolna. Pa tako zanimiv vikend plan smo imeli :( Da ne omenjam tudi vsega, kar naj bi postorila v soboto….

Smrk, Smrk.

V soboto sem se nameravala zapoditi v škatle, zaboje in vrečke na najini bodoči sobi, pospraviti knjige na kup, darilne vrečke v eno veliko škatlo, presortirati otroška oblačila in zapakirati sestričnine stvari, ker bi bil počasi čas, da ji kaj vrnem…

Pa tako rada to počnem! Če vem, da imam varstvo (kar pomeni, da je Tati doma) in mi ni treba vleči na ušesa, kdaj katera od punc zajamra…

V nedeljo naj bi odšli k sestričnicam na praznovanje rojstnega dne. Torta! Pa saj veste, kaj jim pomeni torta, pa svečke, pa darila…. Ufffffa.

No, nič od tega.

V petek zvečer je posteljo in pol spalnice pobruhala Mucka. Napačno sem sklepala, da ji je nekaj, kar so jedli v vrtcu obležalo v želodčku. Pa je v soboto spet bruhala…. in kmalu za njo še jaz. Tako sem včerajšnjo noč preživela bolj ali manj na stranišču. Zjutraj sem se počutila, kot bi me bil nekdo s kolom po glavi….

Vse, kar mi je uspelo danes spraviti vase je liter coca cole in škorja Muckinega kruha.

Tako, pa je vikend mimo, spet nisem nič naredila, jezi me stagnacija razvoja našega domeka…. Pa spet me je pošnofal prvi virus, ki je slučajno prišel mino. To ni več normalno, saj sem bolna vsaj 1 x mesečno :(

Ko se pocajtam moram nujno začeti kako terapijo za izboljšanje imunskega sistema. Doslej sem zbrala naslednje nasvete:

- vsak dan zjutraj ob kavi še šilce šnopčka

- vsak dan kocka kvasa

- kambuša

Nasvete zbiram dalje.

p.s. Še vedno skoraj izključno dojim in nameravam še vsaj tri mesece….

smrk, smrk

Mami

  • Share/Bookmark

Torta Nutella

Za vse tiste, ki imate radi Nutello, in tiste, ki imate mojo torto radi, pa bi jo radi naredili tudi sami:

Rabiš:

predvsem čas in varstvo za otroke, da v miru spacaš torto skupaj :)

za biskvit:

- 6 jajc

- 10 – 15 dag sladkorja (meni je všeč manj sladka)

- 15 – 20 dag moke (če daš manjsladkorja, daš malo več moke… po občutku)

- 1 pecilni prašek

- 1 vanilijev sladkor

- 4 – 5 žlic nutelle

za nadev:

- 0,5 l sladke smetane

- 5 žlic nutelle

za preliv biskvita

- 2 dcl mleka

- rum po želji

- sladkor po želji

How do you do it :)

Rumenjake, vanilijev sladkor in polovico sladkorja penasto umešamo.  Beljake z drugo polovico sladkorja stepemo v trd sneg. V rumenjake vmešamo nutello, dodamo 1/3 snega, in postopoma še presejano moko, v katero smo prej vmešali pecilni prašek. Ko vmešamo vso moko, dodamo še preostali sneg in narahlo premešamo vse skupaj.

Masa mora biti lepo penasta. Pečemo v predogreti pečici, na 180 °C cca pol ure, brez ventilacije.

Jaz imam tortni model, premera 26 cm.

Ko je biskvit pečen in dobro ohlajen, ga prerežemo v tri plasti.

Za nadev stepemo smetano in vmešamo vanjo nutello.

Plasti najprej previdno napojimo s toplim mlekom in rumom, ter namažemo z nadevom.

Jaz torto po vrhu prelijem s stopljeno čokolado (100 g čokolade, 2 žlici margarine, 2 žlici mleka) in okrasim s preostalim nadevom.

Čez noč v hladilnik, in naslednji dan…. NJAMI!!!

pomembno: NAJ BO PRAVA NUTELLA, ponaredki niso ok. Pa naj bo na sobni temperaturi, da se lepo vmeša.

DOBER TEK!

  • Share/Bookmark

MRRRRRGOLAZZZZEN….. kaj je to????

Joj prejoj. Groza in strah. Fuj, fej in bljak.

Napadli so nas eni čudni, miniaturni pošastki iz nevemkaterega planeta, ki je očitno eksplodiral ali inplodiral ali pač nekaj takega in so se vsi njegovi prebivalci (čisto vsi, brez izjeme) preselili na moj prag!!!!

To čudo vidim prvič, pa sem videla že veliko žužkov.

So temno sivi, veliki 1-2 mm, in skačejo! In nekaj bilijonov jih je prišlo gnezdit na kupe pred mojo hišo.

Očitno imajo radi dež, oziroma vlago, ali mokroto ali fajht, kot želite. In sedaj imam občutek, da jih imam polno hišo, pa vse me srbi (ker mi ne grejo iz glave), pa 5 x sem pobrisala okrog vhodnih vrat,  in vse dlake imam pokonci že nekaj ur. ne verjamem, da bom spala (če me ne bodo pojedli pošastki, me bo napadla in zadušila plesen izza kavča in omar…)

jebela cesta pa te stare hiše.

A kdo ve, kaj je to?!?!?!?

PA KAKO SE TO ODPRAVI!

Hvala!

Mami

  • Share/Bookmark